-
1 supreme
[su'pri:m]1) (the highest, greatest, or most powerful: the supreme ruler.) vrhovni2) (the greatest possible: an act of supreme courage.) največji•- supremacy
- the Supreme Court* * *[sju:prí:m]1.adjective ( supremely adverb)najvišji, vrhovni, glavni, največji; zadnji, poslednji, smrtni; neomejen, skrajen; (o kakovosti) prvovrsten, odličen, dovršen, izvrsten; (čas) odločilen, kritičensupreme baseness — skrajna nizkotnost, podlostSupreme Being religion Bogthe supreme command military vrhovno poveljstvosupreme sacrifice — najvišja žrtev, žrtvovanje življenjato reign supreme — neomejeno vladati;2.nounkdor je najvišji; figuratively vrhunec, višek
См. также в других словарях:
lêvji — in lévji a e prid. (ȇ; ẹ̑) nanašajoč se na leve: levja glava, griva, koža; iz daljave se je slišalo levje rjovenje / levja kletka // ekspr. tak kot pri levu: pokazal je levji pogum; bil je plečat človek z levjo glavo; ponosen je na svojo levjo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
póln — a o [u̯n] prid., pólnejši (ọ̑ ọ) 1. v katerem je toliko česa a) kolikor drži: sod je poln, nehaj vlivati; polna košara, vreča; do polovice poln; skoraj poln; zvrhano poln / v vrsti so stali kozarci, polni medu napolnjeni z medom b) kolikor… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
